Državni zbor je na seji 11.11.2025 sprejel zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normirnih odhodkov.

Zimski regres

Zakon uvaja novo delovnopravno pravico – pravico do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Za leto 2025 je zimski regres določen v višini 638,86 EUR, izplačan pa mora biti najpozneje do 18. decembra 2025.
Delavec, ki med letom sklene ali prekine delovno razmerje in je v koledarskem letu zaposlen manj kot eno leto, je upravičen do sorazmernega dela zimskega regresa. Višina regresa se določi glede na dejansko obdobje njegove zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je upravičen do zimskega regresa v sorazmerju s svojim delovnim časom. Izjema velja le v primerih iz 67. in 67.b člena ZDR-1.

Za leto 2025 zakon določa dve prehodni izjemi:

1. Izjema zaradi nelikvidnosti delodajalca:
   Delodajalec lahko zaradi nelikvidnosti rok izplačila zimskega regresa prestavi na 31. marec 2026, tudi če to ni predvideno v kolektivni pogodbi dejavnosti.
2. Izjema glede delnega izplačila (1/4 + 3/4):
   Delodajalec, ki v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ne izplača dobička, ne odkupuje lastnih delnic ali poslovnih deležev ter ne izplača nagrad ali dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, lahko:
   – 1/4 zimskega regresa izplača do 18. decembra 2025,
   – preostalih 3/4 pa najpozneje do 31. marca 2026.

Spremembe sistema obdavčitve normiranih spjev

Ministrstvo za finance ob potrditvi zakona poudarja, da so spremembe pri ugotavljanju davčne osnove ob upoštevanju normiranih odhodkov usmerjene v zmanjšanje tveganj obstoječega sistema. Namenjene so predvsem omejevanju neustreznega vstopanja v sistem normirancev, zmanjšanju sive ekonomije ter spodbujanju podjetniške rasti. Ključni učinki nove ureditve so:

• Višji prihodkovni prag za vstop v sistem:
  – za t. i. polne normirance se prag dviguje z 60.000 EUR na 120.000 EU
  – za t. i. popoldanske normirance pa z 30.000 EUR na 50.000 EUR.
• Višji prihodkovni prag za obvezen izstop iz sistema:
  Povprečje prihodkov zadnjih dveh let, ki zahteva izstop iz sistema, se določa na:
  – 120.000 EUR za zavezanca, ki je bil obe leti polni normiranec,
  – 50.000 EUR za popoldanskega normiranca,
  – 85.000 EUR za vse ostale zavezance.
• Prehod na progresivno obdavčitev:
  Enotna davčna stopnja se nadomešča s progresivno strukturo:
  – 20 % do določene davčne osnove,
  – 35 % nad pragom, ki ustreza prihodkom 120.000 EUR pri polnih normirancih in 50.000 EUR pri popoldancih.
• Spremembe pri obravnavi začetnega leta poslovanja in ponovni vključitvi:
  Pri presoji pogojev za vstop in obstoj v sistemu se po novem upoštevajo tudi prihodki, ustvarjeni v prvem letu poslovanja. Poleg tega se uvaja petletno obdobje, preden lahko zavezanec po izstopu ponovno vstopi v sistem. S tem se odpravljajo zaznane zlorabe in sistemske anomalij

Nova struktura normiranih odhodkov

1.Polni normiranci

• Prihodki do 60.000 EUR: priznani 80 % normirani odhodki, efektivna obdavčitev 4%
• Prihodki 60.000 – 120.000 EUR: nepriznani normirani odhodki (0 %) → obdavčitev po dejanski osnovi 20%
• Prihodki nad 120.000 EUR: nepriznani normirani odhodki (0 %) → obdavčitev po dejanski osnovi 35%

2. Popoldanski normiranci

• Prihodki do 12.500 EUR prihodkov: 80 % normiranih odhodkov → efektivna obdavčitev 4 %
• Prihodki 12.500 – 30.000 EUR prihodkov: 40 % normiranih odhodkov → efektivna obdavčitev 12 %
• Prihodki 30.000 – 50.000 EUR prihodkov: 0 % normiranih odhodkov → obdavčitev po dejanski osnovi → 20 % efektivno
• Prihodki nad 50.000 Eur prihodkov: 0% normiranih odhodkov → obdavčitev po dejanski osnovi → 35 % efektivno

Primerjava: Prej potem