Sparkasse podjetjem, ki imajo pri njej najeta posojila, pošilja v podpis anekse, s katerimi jim želi zvišati obrestne pribitke tudi za 70 odstotkov. Banka Slovenije po proučitvi nekaterih aneksov ugotavlja: Ravnanje Sparkasse je lahko sporno! Podjetja naj v dvomu pogodbe in anekse dajo v presojo pravnikom.
Banka Slovenije je početje Sparkasse vzela pod drobnogled sredi meseca. Pisali smo denimo o primeru, ko je Sparkasse podjetju v podpis poslala aneks k posojilni pogodbi, s katerim bi mu obrestni pribitek povišala za 70 odstotkov, z 2,5 na kar 4,25 odstotka. Predlagani dvig banka utemeljuje z recesijo, številnimi stečaji in tudi navedbo, da pač ne more več uspešno dolgoročno poslovati pri tako nizkih obrestih. Pravno pa dvig utemeljujejo z naslednjim členom posojilne pogodbe: »V primeru spremembe tveganja banke v tem kreditnem razmerju je banka kreditojemalcu upravičena predlagati tej spremembi prilagojeno obrestno mero ...« Podjetje nekaj čez sto tisoč evrov visoko posojilo redno odplačuje že osem let, zato meni, da nikakor ne povečuje tveganja v posojilnem razmerju, a se boji, da bo Sparkasse - če aneksa ne podpiše - odstopila od pogodbe in zahtevala takojšnje poplačilo posojila.
Kaj je ugotovila Banka Slovenije
Banka Slovenije je po naših virih že pregledala nekatere pogodbene klavzule, prek katerih poskuša Sparkasse strankam enostransko podražiti posojilne obveznosti. Ugotovila je - če strnemo -, da so klavzule sicer različne, a praviloma zelo splošne, zaradi česar bi sodišče lahko ugotovilo njihovo neveljavnost. Sodna praksa v podobnih primerih že ima stališče, da so takšne splošne določbe v pogodbah neveljavne.
Tako je nemško vrhovno sodišče leta 2009 v primeru tožbe Združenja za zaščito bančnih komitentov proti Sparkasse razsodilo, da so pogodbene klavzule Sparkasse, pravno gledano, preširoke ter da banki dopuščajo preširoko interpretacijo in posledično enostransko spreminjanje pogojev v škodo strank. Pravnik Mitja Podpečan meni, da bi nemški primer enak epilog doživel tudi na slovenskem sodišču, upoštevajoč naš obligacijski zakonik. Podpečan opozarja, da mora biti v pogodbi povsem jasno, kolikšen pribitek si bo banka vselej zaračunavala, določeni morajo biti parametri izračuna - ti pa ne smejo biti odvisni od volje pogodbenice, ampak objektivnih okoliščin.
Banka Slovenije v okviru svojih pooblastil banki ne more prepovedati sklepanja aneksov ali odstopa od pogodb, lahko pa banko opozori na tveganje, ki iz takšnega ravnanja izhaja, če bi sodišče razsodilo v korist komitentov. O veljavnosti pogodbenih klavzul in veljavnosti morebitnega odstopa banke od pogodbe sicer lahko sodijo le sodišča.
V podjetju, ki so mu poslali aneks, so sicer v dvomih - češ da izid pri slovenskih sodiščih niti v nespornih primerih ni nujno predvidljiv.
Podjetja, poiščite pravno pomoč in ne podpisujte
V Banki Slovenije še svetujejo: »Podjetja naj v dvomu pogodbe in anekse dajo v presojo pravnikom.« Torej ne podpišite aneksa takoj - splača se vam pridobiti mnenje. Ali bo Sparkasse upoštevala opozorila o spornosti svojega ravnanja, ni jasno.
Včeraj so nam iz Sparkasse odpisali le, da v odnosu do svojih strank ravnajo zakonito, z upoštevanjem veljavne zakonodaje ter dogovorjenih določb v posojilnih pogodbah, ki opredeljujejo pogodbeni odnos med banko in stranko: »Naše stranke, pravne osebe, se vedno obravnavajo individualno.« Koliko podjetij je že podpisalo anekse, niso razkrili.
Vir: Časnik Finance 30.11.2012
