Saj poznate možnost samoprijave na finančni upravi oziroma Fursu. Če sami sebe še pred inšpekcijskim nadzorom »zašpecate«, se izognete kazni. Pa se tako lahko izognete tudi 70-odstotnemu »utajevalskemu« davku? Težko.
Viri blizu davčnih poznavalcev pravijo, da davčni inšpektorji začenjajo svoje preglede za odmero 70-odstotnega davka od neprijavljenih dohodkov (po členu 68.a zakona o davčnem postopku) celo na podlagi samoprijav posameznikov. Zato se marsikdo, ki bi se samoprijavil, zdaj raje še vedno skriva.
Na Fursu pa pravijo, da je pot prav nasprotna, da se marsikdo hoče s samoprijavo izogniti 70-odstotnemu davku. Da se torej sploh ne bi samoprijavil, če nad njim ne bi visela »grožnja« tega davka.
Zakaj se ne morete samoprijaviti za več kot pet let?
Ustavno sodišče pač meni, da zastaranja v tem primeru ni mogoče razlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih. V teh primerih je položaj upnika varovan močneje kot položaj upnika – države – v davčnih razmerjih. Pri tem gre namreč za oblast in posameznika. »Ureditev po zakonu o davčnem postopku zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in končati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov.
Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to pri civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti. V tem smislu se davčni institut zastaranja bolj približa kazenskopravnemu kot civilnemu. Tudi v kazenskih zadevah po poteku zastaralnih rokov država posameznika ne more več preganjati ne sodno, ne kakorkoli drugače, niti nima posameznik do nje kakršnihkoli obveznosti iz zastarane kazenske zadeve.«
Zavezance boli, da se lahko samoprijavijo le za pet let
Kaj se torej dogaja? Denimo, da nekega zavezanca skrbi, ker pač ni prijavil vseh dohodkov, da mu bo davkarija odmerila 70-odstotni davek. Gre za poseben davek od neprijavljenih dohodkov. Inšpektorji navadno zastrižejo z ušesi, če si nekdo privošči mnogo več od tega, kar bi si lahko glede na uradne dohodke, dediščino, darila ... Skratka glede na vse, kar je oseba prijavila. Če je oseba sumljiva, mora za deset let nazaj sama dokazati, od kod premoženje.
Elegantna rešitev se tako nekaterim zdi, da denimo za največ deset let v samoprijavi prijavijo, da so dobili kapitalske dobičke, denimo v tujini, in jih tu – kar je seveda kršitev – niso prijavili. Kar pomeni, da bi plačali davek, ki bi ga morali pred leti (največ 25 odstotkov na kapitalski dobiček ali manj) skupaj z zamudnimi obrestmi. Kar je še vedno precej manj od 70-odstotnega davka.
A to ni obvoznica za davčne skrivače. Furs bo sprejel vašo samoprijavo zgolj za pet let, če sploh! Posamezni davki za dohodke, katerih izvor je jasen, namreč zastarajo v petih letih (če vmes že ni sproženega kakšnega postopka). To je torej precej manj od desetih let. Za toliko časa nazaj vas namreč davkarija lahko terja za dohodke nejasnega izvora.
Pa vendar – zastaranje je zgolj pravica posameznika, če se tej odreče, lahko plača in se tako z nižjim davkom izogne višjemu? Ne v tem primeru. Tako je tudi že odločilo upravno sodišče. Skratka, zavrnilo je davčnega zavezanca, proti kateremu poteka tudi postopek nadzora za odmero 70-odstotnega davka, ki je hotel plačati nižji davek prek samoprijave za leto 2007. Zakaj se ne morete samoprijaviti za več kot pet let, pa preberite v okvirju.
Furs: Gre za izogibanje davkom!
Kaj je bilo prej, kura ali jajce?
Torej, ali se je prej oseba samoprijavila in je na podlagi tako pridobljenih podatkov davčni organ začel nadzor za 70-odstotni davek ali je bilo prav nasprotno? Torej, se je zavezanec želel izogniti 70-odstotnemu davku, ker je »zaslutil«, da se pripravlja inšpekcija (ali že poteka), in se je zato samoprijavil za nižji davek (seveda za davek druge vrste, za katerega se nadzor ni začel)?
Na Fursu pravijo, da je dejstvo, da zavezanci v postopku pridobivanja podatkov oziroma finančne preiskave vlagajo samoprijave z namenom, da se izognejo obdavčitvi po členu 68.a zakona o davčnem postopku, torej, da se izognejo 70-odstotnemu davku. »Ker je v tem času (torej do začetka inšpekcijskega nadzora) samoprijava zakonsko dopustna, smo v finančni upravi pozorni le na tiste samoprijave, kjer gre za zlorabo instituta zgolj za namene izognitve višji obdavčitvi. V primeru zlorab se samoprijava zavrne. Samoprijava je namenjena temu, da zavezance spodbudi k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti tudi, ko te obveznosti ni pravočasno izpolnil. Ni pa namenjena špekulacijam,« pravijo na Fursu.
In dodajajo, da postopkov po členu 68.a zakona o davčnem postopku ne začenjajo na podlagi vloženih samoprijav, temveč na podlagi lastnih analiz ter prejetih prijav oziroma informacij o nesorazmerju med prijavljenimi dohodki in porabo vključno s premoženjem zavezanca.
Davkarji še dodajajo, da so že obravnavali primere, ko je bila vložena samoprijava in so jo zavrnili ter odmerili davek od nenapovedanih dohodkov. »Kadar gre za obdavčitve po členu 68.a zakona po davčnem postopku, so najpogostejše samoprijave na področju cedularnih obdavčitev, najpogosteje na področju kapitalskih dobičkov. Največ samoprijav je v okviru petletnega roka, torej do zastaranja odmere. Samoprijave dohodkov, pri katerih odmera ni več mogoča, so zgolj izjema.«
Sicer pa samoprijava lahko prepreči uvedbo inšpekcijskega nadzora po členu 68.a zakona o davčnem postopku, če je vložena pravočasno in so podatki, ki jih zavezanec v samoprijavi navede, po preveritvi verodostojni in pojasnjujejo tiste okoliščine, ki bi vplivale na uvedbo inšpekcijskega nadzora.
Sporen 70-odstotni davek
Pravniki s področja davkov pa so že večkrat opozorili, da bi lahko bil 70-odstotni davek tudi ustavno sporen. Namreč, davek po njihovi oceni ne sme biti hkrati tudi kazen. Ne sme torej biti tako visok, da ima vračunano še kazen. Kazen mora biti določena posebej. Torej bi moral utajevalec plačati davek, ki ne sme presegati denimo dohodninske stopnje, plus obresti plus globo. To sicer lahko znese tudi 70 odstotkov – a pomembno je, da je kazen ločena od davka, in ne vključena vanj.
Nekateri že napovedujejo ustavne pritožbe. Zakaj jih še ni? Zato, ker bi fizična oseba lahko danes zoper zakon o davčnem postopku oziroma zoper člen 68.a tega zakona vložila ustavno pritožbo le ob vrsti pogojev. Za to mora izkazati pravni interes, hkrati pa izčrpati vsa druga pravna sredstva zoper posamični akt. Torej bi moral posameznik davčno odločbo izpodbijati že na drugih sodiščih. Možna je tudi ustavna zahteva, ki pa jo po zakonu o ustavnem sodišču lahko (poleg sodišča) vložijo samo določena »združenja« za določene primere. Med njimi so sicer vedno tudi državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada.
Vir: Časnik Finance 16/2017
