RH Jereb

Letos so se spet nekoliko spremenila pravila pri izplačevanju nagrad za poslovno uspešnost (božičnica, trinajsta plača ...). Medtem ko je bila lani meja za neobdavčeno izplačilo nagrad višja (ali povprečna plača na ravni države ali posameznega zaposlenega), je letos spet nižja, zgolj v višini sto odstotkov povprečne plače v državi.

 

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se namreč ne všteva plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine sto odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (zadnja znana je septembrska, znašala je 2.174,70 evra bruto).
Še vedno pa veljajo preostala pravila, torej, da je treba nagrado izplačati tudi agencijskim delavcem in podobno, o čemer pišemo o nadaljevanju, a najprej naj opozorimo še na dva vidika pri izplačevanju božičnic.

 

Tudi letos je bilo nekaj interventnih zakonov, zaradi katerih podjetja, ki so uveljavljala oziroma uveljavljajo pomoč za gospodarstvo, ne smejo izplačati nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, sicer je treba državno pomoč vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Lahko pa podjetja izplačajo nagrado za poslovno uspešnost zaposlenim.

 

To med drugim določajo zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) ter zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).

 

Že marca pa smo opozorili na dve različni sodbi pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost v primeru delavcev, ki so na bolniški ali starševskem dopustu. Namreč, nova sodba višjega delovnega in socialnega sodišča (X PDP 781/2022) iz letošnjega januarja omogoča, da lahko delodajalec različno plača delavca glede na to, koliko časa preživi v službi. Vendar pa tri leta stara sodba upravnega sodišča (I U 29/2020-21) trdi nasprotno – da je diskriminatorno, če delodajalec plača delavcu, ki je na bolniški ali starševskem dopustu, manj nagrade za poslovno uspešnost kot preostalim delavcem. Kot so pojasnili v odvetniški pisarni Jadek & Pensa, je bila na letošnjo sodbo dopuščena revizija pred vrhovnim sodiščem, ki običajno o reviziji odloči v dobrem letu po sprejetju sklepa o dopustnosti revizije.

 

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik tudi po sodbi višjega sodišča v več objavljenih zapisih vztraja, da je kriterij prisotnosti na delu diskriminatoren. Že februarja, mesec dni po sodbi višjega sodišča, so objavili odločbo o diskriminaciji pri merilih za izplačilo božičnice v proizvodnem podjetju, ki je višino nagrade vezalo na navzočnost na delovnem mestu (če je bila odsotnost več kot 24 dni, so prejeli nižjo božičnico). Avgusta pa je zagovornik dodatno pojasnil še, »da bi se v določenih primerih prisotnost delavcev na delovnem mestu lahko upoštevala kot relevanten in nediskriminatoren faktor pri določitvi višine nagrade iz naslova delovne (in ne poslovne) uspešnosti«. Ali gre v nekem primeru za diskriminacijo, zagovornik odloči z izvedbo uradnega postopka.

 

 

Kaj vse te odločitve sodišč in zagovornika pomenijo za delodajalce, ki nameravajo v teh dneh izplačati božičnico? Odvetnica Iris Pensa odgovarja: »Če bi delodajalci želeli izplačati poslovno uspešnost oziroma božičnico pod davčno ugodnimi pogoji, jo morajo v vsakem primeru izplačati v skladu s sprejetimi kriteriji, zato predlagamo, da izplačajo poslovno uspešnost v skladu z določenimi kriteriji.«

 

Kot pojasnjuje sogovornica, je ob sodni praksi in pravni teoriji vprašanje, ali delodajalec, ki izplača del plače za poslovno uspešnost sorazmerno glede na prisotnost, ravna diskriminatorno, če ne upošteva razlogov za odsotnost. Torej, ali je nekdo odsoten zaradi osebnih okoliščin, denimo starševstva ali študijskega dopusta, ponazarja Pensa. »V vsakem primeru svetujemo, če bi delodajalci želeli izplačevati del plače za poslovno uspešnost sorazmerno glede na prisotnost zaposlenih, naj skrbno analizirajo, ali obstaja legitimen razlog za izplačevanje zgolj dela plače za poslovno uspešnost,« je dodala.

 

Pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost pa Pensova poudarja še: »Vse delodajalce, ki so v pripravah na ESG-poročanje in oziroma ali med svoje vrednote štejejo trajnostni razvoj in družbeno odgovorno ravnanje, bi opozorili, da je del plače za poslovno uspešnost tudi plača, ki se upošteva pri izračunu povprečne plače žensk in moških v družbi, in bo kazalnik, kakšna je plačna vrzel v družbi.«

 

Od letos torej velja, da izplačilo dela plače za poslovno uspešnost ne bo obdavčeno, če bo izplačano največ dvakrat v koledarskem letu do višine sto odstotkov povprečne mesečne plače v državi. Plačajo pa se prispevki za socialno varnost.

 

Pravica do izplačila nagrade za poslovno uspešnost mora biti določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Torej plačilo, ki bi temeljilo samo na pogodbi o zaposlitvi, ne bi bilo davčno ugodneje obravnavano. Pred izplačilom nagrade je tako treba sprejeti interne akte z merili za določanje višine nagrade. S pravilnikom morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.

 

Če pa so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost. Torej določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo vnaprej določene in znane pogoje.

 

Da se božičnice ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, je pomembno še:

 

 - da gre za dohodek, izplačan v zvezi z delovnim razmerjem, pri čemer je lahko izplačan tudi v naravi, torej ni nujno, da gre za del             plače za poslovno uspešnost, kot jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, in mora biti izplačan le v denarju, temveč je lahko tudi v        bonih, delnicah ...;

 - dohodek ima po vsebini naravo plačila za poslovno uspešnost, torej ni relevantno poimenovanje v splošnem aktu ali kolektivni               pogodbi: kot plačilo za poslovno uspešnost se ne more obravnavati dohodek, ki po svoji naravi oziroma vsebini (glede na določitev        upravičenosti) ni opredeljen z vezavo na poslovno uspešnost posameznega poslovnega subjekta, skupine ali njegovega sestavnega       dela, temveč na delovno uspešnost posameznega delavca;

- -dohodek je izplačan vsem upravičenim delavcem po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi.
 

Podjetja seveda lahko izplačajo višjo nagrado od povprečne bruto plače, a bo iz dohodnine izvzet le del do sto odstotkov povprečne bruto plače v državi.

 

 

Delovnopravna zakonodaja določa, da morata biti agencijski delavec in delavec, ki je neposredno zaposlen pri uporabniku (torej podjetju), izenačena v pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja, zato je finančna uprava (Furs) lani opozorila, da bo uporabnik oziroma naročnik, ki najema agencijske delavce, ob izplačilu plačila za poslovno uspešnost moral enako obravnavati agencijske delavce in redno zaposlene.

 

Kadrovska agencija mora tako na podlagi obvestila naročnika izplačati agencijskemu delavcu plačilo za poslovno uspešnost. Če kadrovska agencija delavcem ne bi pravilno obračunala in izplačevala plač, če bi z njihovim izplačilom zamujala ali pa jih sploh ne bi izplačala, Furs opozarja na subsidiarno odgovornost uporabnika oziroma naročnika. Ko želi kadrovska agencija izplačati plačilo za poslovno uspešnost, mora ob izplačilu upoštevati tudi pogoje, določene v 12. točki prvega odstavka 44. člena zakona o dohodnini, da se bo izplačilo lahko bolj ugodno davčno obravnavalo. Torej mora biti pravica zapisana v splošnem aktu agencije oziroma kolektivni pogodbi, ki velja za agencijske delavce (lahko je tudi panožna kolektivna pogodba, če so v njej omenjeni tudi agencijski delavci).

 

Pripravili smo nekaj primerov, koliko neto izplačila bi ob različnih bruto nagradah dobili zaposleni.

 

500 evrov bruto nagrade v neto izplačilu pomeni 389,50 evra; prispevki namreč znašajo 110,50 evra iz bruto plače (22,1 odstotka) in 80 evrov na bruto plačo, dohodnine ne bi plačali, tako da bi bil skupni strošek delodajalca 580 evrov.

1.000 evrov bruto nagrade bi ob izplačilu pomenilo 779 evrov; prispevki so v tem primeru 221 evrov iz bruto plače (22,1 odstotka) in 161 evrov (16,1 odstotka) na bruto plačo, dohodnine ni, torej bi skupni strošek delodajalca znašal 1.161 evrov.

2.100 evrov bruto nagrade, kar je nekoliko manj kot zadnja znana povprečna bruto plača v državi, bi neto pomenilo 1.636 evrov; prispevki iz bruto plače so 464 evrov in 338 evrov na bruto plačo, dohodnine ni, torej bi skupni strošek delodajalca znašal 2.438 evrov.

2.500 evrov bruto nagrade, kar je nad povprečno bruto plačo, delodajalec pa bo najprej odvedel 22,1-odstotne prispevke, kar pomeni 552,5 evra. Na bruto plačilo 325,30 evra (razlika med 2.500 in zadnjo znano povprečno plačo v državi 2.174,70 evra) poleg prispevkov plača še dohodnino, ki pa je odvisna od tega, v kateri dohodninski razred glede na celotne letne zaslužke sodi delavec. Če na primer na omenjeni znesek, zmanjšan za prispevke, plača 26-odstotno dohodnino (olajšav zaradi poenostavitve nismo upoštevali), to pomeni 84,58 evra. Neto nagrada tako v tem primeru, ko odštejemo vse, znaša 1.863 evrov.

VIR: Časnik Finance