Avtorska in podjemna pogodba v praksi

Kaj je avtorska pogodba in kdaj se uporablja

Avtorska pogodba je civilnopravna pogodba, namenjena projektom ustvarjalne, unikatne ali izvirne narave, kjer nastane avtorsko delo, zaščiteno z avtorskimi pravicami. Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže naročniku ustvariti in predati določeno avtorsko delo (npr. članek, fotografijo, programsko kodo, oblikovalsko rešitev), naročnik pa se zaveže izplačati dogovorjeni honorar. Pomembno je, da gre res za avtorsko delo s področja književnosti, znanosti ali umetnosti (npr. besedilo, ilustracija, glasba, fotografija, računalniški program), saj se avtorska pogodba lahko sklene le v takih primerih. Če dela ne moremo opredeliti kot avtorsko, avtorska pogodba ni dopustna – v takem primeru uporabimo drugo vrsto pogodbe (podjemno ali drugo).

Kaj je podjemna pogodba in kdaj se uporablja

Podjemna pogodba (tudi imenovana pogodba o delu) je splošna civilna pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel ali doseči dogovorjeni rezultat za naročnika, slednji pa se zaveže za to plačati dogovorjeno plačilo. Predmet podjemne pogodbe je lahko skoraj vsako delo ali storitev – fizično ali umsko delo, izdelava ali popravilo stvari, svetovalna storitev ipd.. V praksi se podjemna pogodba sklepa za enkratna, občasna ali časovno omejena dela, kot na primer popravila, čiščenje, varstvo otrok, gradbena in obrtniška dela, začasno administrativno pomoč in podobno. Podjemna pogodba pride v poštev vedno, ko narava dela ne ustreza opredelitvi avtorskega dela (tedaj pa je smiselna avtorska). Podjemna pogodba je fleksibilna, lahko se sklene za določen ali nedoločen čas, vendar v praksi daljše in stalno sodelovanje po takšni pogodbi ni priporočljivo (glej spodaj o prikritem delovnem razmerju).

Ključne razlike med njima

• Predmet pogodbe: Avtorska pogodba se uporablja izključno za ustvarjalna avtorska dela, medtem ko se podjemna pogodba nanaša na izvedbo določenega dela ali storitve, ki ni nujno avtorsko delo. Avtorska pogodba in podjemna pogodba sta si sicer v strukturi podobni, razlikujeta se zgolj po naravi predmeta dela.
• Pravne posledice: Nobena od teh pogodb ne vzpostavlja delovnega razmerja. To pomeni, da izvajalec (avtor ali podjemnik) ni zaposlen pri naročniku in iz tega naslova ni upravičen do pravic kot redno zaposleni delavci (plačan letni dopust, bolniška odsotnost, regres, jubilejne nagrade ipd.). Pogodbeno razmerje temelji na rezultatu dela in ne na prisotnosti na delu.
• Avtorske pravice: Pri avtorski pogodbi je pomembno urejanje prenosa avtorskih pravic na naročnika. Avtor lahko naročniku prenese dogovorjene materialne avtorske pravice na uporabi dela (npr. pravico reproduciranja, javnega prikazovanja, predelave itd.), medtem ko takšno vprašanje pri podjemni pogodbi praviloma ni relevantno, saj ne gre za avtorsko delo.
• Stroškovni vidik za naročnika: Avtorska pogodba je za podjetje običajno manj davčno obremenjujoča kot podjemna. Pri podjemni pogodbi mora naročnik poleg običajnih prispevkov plačati še dodatni posebni davek v višini 25%, kar občutno poveča skupni strošek dela za naročnika. Zato se v primerih, ko delo ustreza kriterijem za avtorsko pogodbo, podjetjem pogosto bolj izplača skleniti avtorsko pogodbo.

Obdavčitev: prispevki in dohodnina

Plačila tako po avtorski kot po podjemni pogodbi se štejejo za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja pri prejemniku. Naročnik (izplačevalec) mora ob izplačilu honorarja obračunati in odvesti akontacijo dohodnine po stopnji 25 % od davčne osnove. Davčna osnova je opredeljena kot dohodek (vključno s povračili stroškov in morebitnimi bonitetami), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % ter za prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika. Tako ima dejanski prejemnik od izplačanega zneska upoštevaje akontacijo dohodnine približno 75 % bruto zneska, seveda pa je dokončen znesek obdavčitve odvisen od letne dohodninske napovedi posameznika (honorar se všteva v letno dohodnino).

Poleg dohodnine je treba obračunati tudi socialne prispevke. Prispevki se pri obeh vrstah pogodb razlikujejo glede na zavarovalni status prejemnika honorarja. Če je avtor ali podjemnik že zaposlen drugje (vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni čas), ne plača dodatnih prispevkov za pokojninsko zavarovanje iz tega honorarja. V tem primeru mora naročnik od izplačila obračunati le prispevek za poškodbe pri delu (0,53 % bruto zneska) in prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja (8,85 % bruto), prejemnik honorarja pa plača prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36 %. Če pa prejemnik honorarja ni zavarovan drugje (npr. brezposelna oseba ali študent brez zavarovanja), mora iz svojega honorarja poleg 6,36 % za zdravstvo plačati še 15,5 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V tem primeru tudi naročnik obračuna dodatni prispevek delodajalca za pokojninsko zavarovanje (8,85 %), tako da skupno plača 8,85 % prispevkov na honorar. Podjemna pogodba ima za naročnika še dodatno finančno breme – kot rečeno, plača se namreč še poseben davek 25 % na bruto honorar. Pri avtorski pogodbi tega dodatnega davka ni, zato je ob enakem bruto znesku skupni izdatek podjetja precej nižji (v informativnem izračunu približno 1.090 € pri avtorski proti 1.340 € pri podjemni za enak bruto 1.000 €). V obeh primerih pa honorarji ne vključujejo prispevkov za primer brezposelnosti ali starševskega varstva, saj tovrstne pogodbe teh zavarovanj ne pokrivajo.

Kdaj gre za prikrito delovno razmerje (nevarnost za podjetnika)

Podjetnik se lahko znajde v nevarnosti prikritega delovnega razmerja, če avtorsko ali podjemno pogodbo uporabi za delo, ki ima v resnici vse značilnosti redne zaposlitve. Zakonodaja jasno določa, da se pogodba o delu ne sme uporabljati, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja. Če posameznik za podjetje dela kontinuirano, po navodilih delodajalca, ob določenem delovnem času in na delovnem mestu, primerljivem z ostalimi zaposlenimi, potem ne glede na naziv pogodbe dejansko obstaja delovno razmerje. V takem primeru lahko inšpekcija za delo ali sodišče razmerje opredeli kot zaposlitveno; podjetnik (naročnik) bo moral delavcu priznati vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj (plačilo prispevkov, dopusta, morebitne globe in sankcije). Da bi se izognili očitku o prikritem zaposlovanju, naj podjetnik civilne pogodbe uporablja le za delo, ki je zares projektno in občasno, brez klasičnih elementov zaposlitve (podrejenost, fiksni delovni čas, integracija v kolektiv ipd.). V nasprotnem primeru je bolj pravilno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

Kako pravilno skleniti in dokumentirati pogodbo (kaj mora vsebovati)

Za vsako sodelovanje izven redne zaposlitve je nujno skleniti jasno in pisno pogodbo. Čeprav zakon ne zahteva nujno pisne oblike za veljavnost podjemne pogodbe, je pisna oblika zelo priporočljiva zaradi dokazovanja dogovorjenih pogojev. V pogodbi o avtorskem ali podjemnem delu opredelite vsaj naslednje ključne sestavine:

• Podatke o strankah – nazivi/imena in naslovi podjetja (naročnika) in izvajalca (fizične osebe).
• Predmet pogodbe – natančen opis dela ali projekta, ki ga bo izvajalec opravil. Pri avtorski pogodbi opišite avtorsko delo, ki ga mora ustvariti, pri podjemni pa storitev ali izdelek, ki naj bo opravljen.
• Rok in trajanje – obdobje opravljanja dela oziroma rok, do katerega mora biti delo dokončano (ali časovno obdobje, v katerem bo storitev potekala).
• HonorAR (plačilo) – višina dogovorjenega honorarja (običajno v bruto znesku) in način plačila (npr. enkratno nakazilo po zaključku dela ali delna plačila po fazah). Določite tudi rok plačila.
• Stroški in materiali – če bo naročnik pokril kakršne koli materialne stroške, potne stroške, dnevnice ipd., naj bo to navedeno. Določite tudi, kdo zagotovi potrebna orodja ali materiale za izvedbo dela (pogosto pri podjemni pogodbi).
• Prenos pravic (pri avtorski pogodbi) – opredelite, katere avtorske pravice na ustvarjenem delu avtor prenaša na naročnika in v kakšnem obsegu (npr. pravica reproduciranja, objave na spletu, predelave; časovne ali teritorialne omejitve uporabe; ekskluzivni ali neekskluzivni prenos). Če ta del v avtorski pogodbi ni jasno dorečen, se šteje, da se prenesejo le tiste pravice, ki so nujne za namen pogodbe.
• Drugi dogovori – določbe o morebitnih pogodbenih kaznih za zamude, o varovanju zaupnih podatkov, o možnosti odstopa od pogodbe ali predčasne prekinitve sodelovanja, reševanje sporov (pristojnost sodišča ali arbitraža) ipd., če so glede na naravo dela potrebne.
• Podpisa in datum – pogodbo naj na koncu lastnoročno podpišeta obe strani (naročnik in izvajalec) in se navede datum podpisa. Vsaka stran naj dobi svoj izvod pogodbe.

Pravilno izpolnjena in podpisana pogodba je ključna dokazila v primeru sporov ali inšpekcijskega nadzora. Svetujemo, da izvajalec (podjemnik/avtor) med opravljanjem dela vedno pri sebi hrani kopijo pogodbe, saj jo lahko zahteva inšpektor za delo kot dokazilo o zakonitem delu (s tem se izognete očitku dela na črno). Podjetnik pa naj kopijo hrani v svoji evidenci ter poskrbi za pravočasno prijavo in plačilo vseh obveznih davkov in prispevkov.

Trije praktični nasveti za podjetnike

• Izberite pravo vrsto pogodbe: Pred odločitvijo dobro premislite o naravi dela. Če gre za ustvarjalno delo, ki spada med avtorska dela, sklenite raje avtorsko pogodbo – tako boste pravno pokrili posebnosti avtorskih pravic, hkrati pa optimizirali stroške (avtorski honorar je za naročnika manj obremenjen s prispevki). Če pa delo ni avtorsko (gre za fizično izvedbo, svetovanje, ponavljajočo storitev ipd.), uporabite podjemno pogodbo ali razmislite o zaposlitvi, če je delo daljše narave. Napačna izbira pogodbe lahko vodi do kasnejših težav (npr. davčni inšpektor lahko avtorski honorar prekvalificira v podjem, če delo ni imelo avtorskega značaja).
• Poskrbite za jasno in pisno dokumentacijo: Nikoli se ne zanašajte le na ustni dogovor. Pripravite pisno pogodbo in vanjo vključite vse pomembne podrobnosti o nalogah, rokih in plačilu. S tem boste preprečili nesporazume in imeli dokazilo o dogovorjenem, če pride do spora. Izvajalcu dela izročite podpisan izvod pogodbe in ga opomnite, naj ga ima pri sebi med izvajanjem dela (to je pomembno tudi zaradi inšpekcijskega nadzora in preprečevanja kazni za delo na črno). Dobra dokumentacija varuje tako naročnika kot izvajalca.
• Izogibajte se elementi zaposlitve pod krinko pogodbe: Praktično to pomeni, da ne uporabljajte avtorskih ali podjemnih pogodb za delo, ki je redno in stalno kot pri zaposlitvi. Če oseba dela vsakodnevno v vašem podjetju, ob določenih urah, pod vašim stalnim nadzorom in je vključena v organizacijo dela kot običajen zaposleni, potem sklenite raje pogodbo o zaposlitvi. S tem se boste izognili tveganju visokih glob in obveznosti za nazaj zaradi prikritega delovnega razmerja. Civilne pogodbe uporabljajte le takrat, ko gre za projektno ali občasno sodelovanje, pri katerem izvajalec ohranja samostojnost pri izvedbi dela.